Vaš problem, naš odgovor
Spoštovana gospa psihologinja!
Z veseljem prebiram rubriko, v kateri odgovarjate na vprašanja in odkrito povedano se iz odgovorov tudi marsikaj naučim.
Imam pa tudi sama težave in zato vam pišem.
Stara sem triintrideset let in še vedno samska. Pravijo, da sem prijetnega videza in tudi sama menim, da mi nič ne manjka. Zlahka navezujem stike z ljudmi, še posebno z moškimi, nikoli pa ne prerastejo v neko daljšo zvezo. Takoj, ko se mi nekdo preveč približa, me več ne zanima. Zanimajo me le tisti, ki se zdijo nedosegljivi, bodisi, da ne pokažejo zanimanja zame, ali pa so iz tega ali onega razloga neperspektivni.
Do nedavnega se s tem problemom nisem obremenjevala. Sedaj pa imajo moje prijateljice resne zveze in postajam vse bolj osamljena. Strah me je, da bom ostala sama, da ne bom srečala »princa svojih sanj«. Strah me je praznikov in dopustov, ko je ta samota še večja in bolj obremenilna.
Mi lahko pomagate iz labirinta?
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Monika
Spoštovana Monika!
Ste v letih, ko si večina vaše generacije ustvarja zvezo in družino in ver-jamem, da postaja vaša osamljenost vse bolj očitna. Konec koncev vsak od nas potrebuje nekoga za »odsev svoje slike », pa seveda tudi za to, da z njim zadovolji kategorije svojih potreb.
Ker ste mi o sebi napisali zelo malo, vam konkretnih razlogov za vašo težavo ne morem navesti.
Domnevam pa, da sta za težavo odgovorna predvsem vaša slaba samo-podoba in strah pred izgubo, oboje pa ima po vsej verjetnosti svoje korenine v vaši matični družini.
Skozi proces socializacije starši na tisoče načinov sporočajo svojemu otroku kakšen je in koliko je vreden, te vrednostne sodbe pa otroka zaznamujejo in postanejo del njegove identitete. Občutek, da nismo vredni in da nas starši niso imeli radi je temelj tudi v odnosu do samega sebe. In kdor nima rad sebe, ne more imeti rad tudi drugih.
Posvetite se sebi, odkrijte svoj sistem prepričanj o sebi in jih ob pomoči terapevta skušajte spremeniti. Vedite, da prepričanja ne predstavljajo temeljne resnice, ampak le naučeno mnenje o sebi. In kar je naučeno, se da « odučiti«.
Tudi strahu pred izgubo se posvetite na podoben način in za trav-matske izgube v svojem življenju poiščite nove interpretacije.
Kar pa se tiče moških, ki vas privlačijo in so za vas vedno nedosegljivi je pa tako, da imajo v svoji naravi nekatere lastnosti, ki pomenijo obuditev vaših otroških ran in v odraslosti predstavljajo »kemijo«. To, da se za vas ne zanimajo ne pomeni, da niste dovolj dobri oziroma atraktivni, temveč zgolj, da s svojimi lastnostmi niste kompatibilni z njihovimi nezavednimi potrebami, morda tudi zato, ker ste zanje enostavno »predobra«.
Poskusite enkrat z druge strani in si izberite fanta, ki vam bo sim-patičen, ob njem pa se boste počutila varna. Morda odkrijete nov recept za srečo.
Izvorni članek si lahko preberite tukaj.